Pravne napake spletnih trgovcev

Spletna trgovina v nasprotju s prepričanjem mnogih ni neregulirana dejavnost. Evropska zakonodaja namreč v več pogledih omejuje spletne trgovce pri njihovem delovanju in jim nalaga natančne obveznosti.

V tem članku opozarjamo na nekatere pravne vidike spletne trgovine, za katere je dobro, da jih vsaj približno pozna vsak e-trgovec. Elektronska trgovina ima poseben status v pravnem redu EU, vsak spletni trgovec pa mora spoštovati tudi pravila o prodaji na daljavo. Če na spletnem mestu zbiramo podatke o obiskovalcih in kupcih, mora naš sistem ustrezati zakonskim zahtevam glede varstva osebnih podatkov. Uporaba fotografij in oblik, ki jih uporabimo na spletnem mestu, pa bo pogosto zahtevala ustrezno pogodbo po avtorskem pravu. Pogodbe in splošni pogoji spletnih trgovcev so nadalje podvrženi določbam Obligacijskega zakonika.

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)

ZEPT temelji na Direktivi 2000/31/ES o e-trgovini in izhaja iz ideje, da je treba uporabnika spletnih storitev zaščititi pred morebitnimi prevarami na spletu. Posledično natančno predpisuje, katere podatke o sebi in o svojih storitvah mora spletni trgovec objaviti.

Zakon prepoveduje, da bi prek spletna poslovali anonimno. Na spletnih straneh moramo na vidnem mestu objaviti svojo firmo ter fizični in elektronski naslov, na katerem smo dosegljivi. Ta dosegljivost pomeni, da na elektronska sporočila, ki prihajajo v naš spletni predal, redno odgovarjamo. Če smo na področju, na katerem opravljamo spletno trgovino, člani poklicnega združenja, moramo podatke o tem objaviti. Če smo v reguliranem poklicu, moramo navesti, kateri organ nadzira naše delo.

Ko smo prejeli naročilo uporabnika spletne strani, mu moramo prejem naročila nemudoma potrditi z elektronskimi sredstvi, bodisi z izpisom posebne spletne strani bodisi po e-pošti, najbolje pa s kombinacijo obeh sredstev sporočanja, saj nas nobeno od njih nič ne stane.

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)

ZVPot temelji na več t.i. potrošniških direktivah EU in celovito ureja odnose trgovcev s potrošniki, torej fizičnimi osebami, ki naročajo njihovo blago oziroma storitve zunaj svoje poklicne dejavnosti. Med drugim posebej ureja trgovanje na daljavo, v zvezi s katerim daje nadaljnje napotke, katere podatke o sebi in o blagu oziroma storitvi, ki se prodaja, mora dati spletni trgovec potrošniku na voljo.

Posebej pomembna v potrošniški zakonodaji je določba o pravici potrošnika, da odstopi od pogodbe, in to iz kakršnegakoli razloga, pri čemer razen stroškov vrnitve blaga ni dolžan nositi nobenih stroškov. Potrošnik ima pravico, da v štirinajstih dneh trgovcu sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Šteje se, da je sporočilo o odstopu pravočasno, če je pošiljka oddana v roku. Pomembno je, da spletni trgovec te pravice potrošnika, kakor tudi drugih določb ZVPot, ne more izključiti z določbo v splošnih pogojih poslovanja. Določbe o varstvu potrošnikov so namreč prisilne narave in dogovor v nasprotju z njimi ni mogoč.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

Slovenska in evropska zakonodaja posebej varujeta osebne podatke, to so podatki, ki se nanašajo na posameznika, ne glede na obliko, v kateri so izraženi. To so denimo ime in priimek, geografski in elektronski naslov, podatki o preteklih nakupih posameznika in podobno. Pri tem je treba poudariti, da je posameznik le fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba. Spletni trgovci bodo pogosto hranili in drugače obdelovali podatke svojih kupcev ali drugih obiskovalcev spletnih strani, pri tem pa bodo morali paziti, da ne bodo presegli zakonskega okvira.

Osebni podatki se lahko za potrebe spletne trgovine obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zakon določa, da se lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z (e-)trgovcem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ko bo šlo zgolj za obiskovalce spletne strani, torej ta posebna zakonska podlaga ne bo obstajala: e-trgovec, ki bo denimo želel hraniti imena in priimke ter e-poštne naslove preteklih obiskovalcev spletnih strani, bo moral za to pridobiti njihovo osebno privolitev.

Na mestu je še opozorilo, da pošiljanje nenaročenih e-poštnih sporočil brez predhodnega soglasja naslovnika ni dovoljeno. Vendar pa e-trgovec, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov lahko uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način nadaljnje pošiljanje sporočil prepove.

(objavljeno v reviji Poslovna dinamika, februar 2009)

mag. Boštjan Makarovič, Aphaia
zunanji sodelavec JK Group