4 najpogostejše pravne napake
na spletni strani
(Tudi za spletne portale veljajo pravna pravila!)

(Objavljeno: Računalniške novice marec 2011)

Podjetja z upravljanjem spletnih portalov prevzemajo številne obveznosti, ki so določene v različnih zakonih. Če preko portala tudi prodajajo izdelke ali storitve, je teh obveznosti še več.

Je internet brez pravil? Seveda ni - gre za obveznosti v zvezi z razkritjem
določenih podatkov, spoštovanje določb glede varstva potrošnikov,
posebnosti glede sklepanja pogodb v elektronski obliki, obveznosti v
zvezi s pridobivanjem in hrambo osebnih podatkov, omejitve glede direktnega
marketinga itd. Poglejmo, kje spletni portali največkrat delajo
napake.

1. Splošne pogoje sem skopiral z drugega spletnega portala

Ali res potrebujem splošne pogoje? Pravnika je potrebno plačati, zakonov
se mi ne da brati, ker so tako ali tako napisani nerazumljivo. Znano
razmišljanje? Kaj če bi splošne pogoje prekopiral kar od konkurenta ali
kakšnega večjega portala, ki je gotovo angažiral kakšnega pravnika?
Ne morete zagrešiti večje napake, pa naj bo portal še tako podoben. Zakaj?
Kljub temu, da vedno več portalov angažira specializirane pravne
strokovnjake za sestavo splošnih pogojev, žal še vedno obstaja morje
takih, ki jih sestavijo „z levo roko“. Poleg tega, so podrobnosti v poslovanju
in procesi v ozadju vsakega portala drugačni, zato tudi splošni pogoji
ne smejo in ne morejo biti enaki. Drugi si preberejo zakon ali dva, ki
določata spletno poslovanje, in si v prepričanju, da so dovolj zviti, po svoje
tolmačijo zakon. Spet tretji vzamejo nekaj splošnih pogojev in naredijo
nekakšen miks, v prepričanju, da bodo s tem gotovo pokrili vse. V praksi je
tako, da spletno poslovanje določa več zakonov. Med njimi so najbolj
opazni: ZEPT, OZ, ZEPEP, ZASP, ZVPot, ZVOP-1, ZEKom idr.
Poznavanje zakonodaje je za vsakega, ki upravlja ali urednikuje spletni
portal pomembno, žal pa ni dovolj. Ker je spletno poslovanje še relativno
mlado, se zaradi nenehnih sprememb tudi zakonodaja še vedno prilagaja.
Zato je potrebno zelo dobro poznati tudi pravno prakso, ki se uveljavlja
v Sloveniji in EU.

2. Na spletnem portalu ni zahtevanih podatkov o podjetju

Nekateri portali namesto pravne osebe navedejo le domeno portala kot
nosilca posla. Drugi ne navedejo/omogočijo kontakta, preko katerega lahko
uporabnik kontaktira upravitelja portala. Tretji podatke o podjetju (ne)
zavestno skrijejo kot dobro varovano skrivnost na težko dosegljivo podstran.
Navedeno verjetno bolj velja za spletne portale, ki so v fazi
poskušanja uspeha in pripadajo fizični osebi ali mlajši družbi, ki ne želi biti
izpostavljena, a napake se pojavljajo tudi pri največjih slovenskih
družbah. Dejstvo je, da zakonodaja točno opredeljuje, kateri podatki o
Tudi za spletne portale veljajo pravna pravila!
Štiri najpogostejše pravne napake
..Podjetja z upravljanjem spletnih portalov prevzemajo številne obveznosti, ki so določene v različnih zakonih. Če preko portala tudi
prodajajo izdelke ali storitve, je teh obveznosti še več..
nosilcu portala morajo biti jasno objavljeni na spletnem mestu.
Priporočamo, da to naredite pod zavihkom O podjetju ali Impresum.

3. Ni opredeljeno, kdaj je pogodba sklenjena

V splošnih pogojih mora biti jasno opredeljeno, kdaj je pogodba v elektronski
obliki sklenjena, kar pa večina portalov pozabi. Tu gre predvsem za
zaščito ponudnika spletnega portala.

4. Pridobivanje e-naslovov za obveščanje ali direktni marketing

Veliko spletnih portalov pobira osebne podatke (vsaj e-poštne naslove) za
namene obveščanja uporabnikov o koristnih vsebinah ali za potrebe
neposrednega trženja. Kljub objavljeni politiki zasebnosti mnogi še vedno
ne upoštevajo, da morajo za to pridobiti osebno privolitev uporabnika. Da
bi se ta štela za pravilno, mora vsebovati zakonsko predpisane elemente,
kot je denimo seznanitev z nameni obdelave in z obdelovalci. V nasprotnem
primeru ste osebne podatke zbrali nezakonito in vas lahko poleg
visoke globe doleti tudi izbris baze osebnih podatkov. V izjavi ne skrivajte
namenov obdelave v razne sofisticirane izraze, ker bi radi prikrili dejanske
namene, temveč napišite konkretne namene za katere boste osebne podatke
uporabljali. Če ste napisali, da se privolitev za obdelavo osebnih podatkov
daje podjetju X, potem podjetje Y ne sme obveščati o svojih
produktih/storitvah, četudi je podjetje Y npr. v lasti podjetja X.
Je pošiljanje e-pošte na javne baze e-naslovov dovoljeno?

V Sloveniji velja t. i. strogi opt-in. To pomeni, da moramo za obveščanje po
e-pošti predhodno dobiti privolitev osebe (izjema so naši obstoječi kupci).
In da, to velja tudi za podjetja! Razlaga, da podjetje oz. zaposleni v podjetju
dovoljuje, da se mu pošilja sporočila, če je e-naslov javno objavljen,
nima zakonske »podpore«. Zato se e-naslovov iz javno dostopnih baz
brez privoljenja ne sme uporabljati za npr. direktni marketing.

Boris Kozlevčar , pravna pisarna JK Group