Mobing (mobbing) - Trpinčenje na delovnem mestu
- Imate v podjetju že sprejet pravilnik, kako ravnati v primeru mobinga?
- Veste, da vas delavec (žrtev mobinga) lahko upravičeno toži za visoko odškodnino, če v vašem podjetju nimate sprejetih ukrepov za preprečevanje mobinga?
- Veste, da zgolj zadostiti zakonskim zahtevam ni pretirano težko, da pa je mobing v vašem podjetju tudi za poslovanje zelo škodljiv in povzroča neugodno klimo v podjetju, fluktuacijo zaposlenih, nižjo storilnost, ...?
Kaj je mobbing in zakaj bi nas to sploh zanimalo?
Zakon o delovnih razmerjih v 6.a členu prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Za nadlegovanje šteje zakon vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Kot trpinčenje na delovnem mestu pa opredeljuje vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz teh definicij je razvidno, da slovenska zakonodaja v celoti sledi teoretični definiciji mobbinga.
Za koga velja zakon?
Glede na vseobsežnost Zakona o delovnih razmerjih zavezujejo določbe o mobbingu vse delodajalce, ki imajo v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) vsaj eno osebo. Velikost, pravnoorganizacijska oblika, področje dejavnosti, lastništvo in druge okoliščine so glede dolžnosti v zvezi z mobbingom irelevantne.
Zahteva se aktivno preprečevanje mobbinga
V zvezi z mobbingom zakon (45. člen) delodajalcu nalaga pozitivno dolžnost ukrepanja - zagotoviti mora tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev (iz definicije je jasno razvidno, da za opredelitev mobbinga ni pomembno, na kateri hierarhični stopnji se dogaja). V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če želi delodajalec ostati na varni strani zakona, torej ne zadostuje, da se postavi na stališče, da pri sebi ne dovoljuje mobbinga, pač pa mora sprejeti ustrezen notranji akt (Pravilnik o preprečevanju in obravnavanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu) ter ga nato tudi izvajati v praksi oziroma nadzorovati njegovo izvajanje (npr. tudi z izobraževanjem zaposlenih, z delavnicami ipd.).
Zaradi mobbinga v stečaj?
Delodajalec, ki ne zagotovi varstva pred nadlegovanjem ali trpinčenjem, tvega globo v razponu od 3.000 do 20.000 EUR, njegova odgovorna oseba pa še dodatno med od 450 do 2.000 EUR. Še veliko dražje, celo uničujoče pa so lahko odškodninske tožbe delavcev, ki so bili žrtve mobbinga. Treba se je zavedati, da ima mobbing lahko hude in trajne posledice za delavce, zaradi česar se lahko posamezna odškodnina povzpne tudi preko 50.000 EUR. Neurejeno varstvo pred mobbingom ima torej za posledico lahko tudi prenehanje poslovanja.

Prepustite nam, da uredimo varstvo pred mobingom v vašem podjetju, da boste pravo varni in bo mobinga v vašem podjetju kar najmanj. Vi pa se raje posvetite uspehu.
|